ZGODOVINA


Po prvi svetovni vojni si je tedanji jugoslovanski kralj Aleksander Karadjordjević izbral Bled za poletno rezidenco, kar je privabilo politično elito in druge ugledne goste iz cele Evrope. Na pobudo kraljeve družine, natančneje kneza namestnika Pavla in diplomatskega zbora, so pričeli s pripravami za gradnjo igrišča za golf.
Leta 1936 je Banovina Dravska odkupila Hraško gmajno za gradnjo golf igrišča. Gradnja igrišča se je začela še isto leto. Vodil jo je Rudolf von Gelmini iz Avstrije, ki je izbral lokacijo in izdelal načrt. Z nekaj popravki je načrt potrdil in delno dopolnil arhitekt Desedier Lauber iz Madžarske. Leta 1937 je bilo dokončanih prvih devet igralnih polj prvega jugoslovanskega igrišča za golf.
Svečana otvoritev igrišča je bila predvidena za 10. julij 1937. Čast odprtja igrišča naj bi pripadla vojvodi Windsorskemu, ki je leto prej obiskal Bled. Žal do tega dogodka ni prišlo niti naslednje leto, ko je bilo dokončanih vseh 18 zelenic. Na igrišču so se kljub temu zvrstile številne slavne osebnosti: knez namestnik Pavle Karadjordjević, vojvoda Kentski z grško princeso - vojvodinjo Marino, angleški veleposlanik sir Ronald Campbell, ameriški veleposlanik Arthur Lane, nemški veleposlanik Viktor von Heeren in madžarski veleposlanik G. B. Bessenyey. Prvi domačin, ki je začel igrati golf, je bil Aleksander Molnar, lastnik hotela Toplice. Vodja igrišča in prvi učitelj golfa je bil sam Rudolf von Gelmini, ki je s hčerama skrbel tudi za družabno življenje.

Od 11. do 13. septembra 1938 so pod vodstvom Rudolfa von Gelminija pripravili prvo državno prvenstvo Jugoslavije na Bledu. Udeležba je bila velika in igralci so prihajali iz Zagreba, Beograda, Madžarske in drugih dežel. Za to priložnost je princ Pavle Karadjordjević dal izdelati srebrni pokal z napisom Pobedniku na jugoslovanskim utakmicama u golfu na Bledu 1938. Med moškimi je zmagal major Shannon iz Hong Konga, med ženskami pa Nemka Marwitzova.
Prvo leto so uporabljali začasne lesene prostore z garderobo, sanitarijami in barom, leta 1938 pa so po načrtih arhitekta Franca Kugliča zgradili klubsko hišo v gorenjskem stilu. Freska pri glavnem vhodu v hišo je delo akademskega slikarja Maksima Sedeja, štukaturna dela v osrednji dvorani so delo akademskega kiparja Kogovška, fresko na stropu pa je naslikal slikar Stupica.
Živahen razvoj je prekinila druga svetovna vojna in igranje golfa je zamrlo.

 

OBNOVA IGRIŠČA V 70-IH LETIH 20. STOLETJA

Po drugi svetovni vojni je v klubski hiši streho nad glavo dobilo trinajst družin. Igrišče je ostalo zapuščeno. Pojavljale so se različne ideje in načrti za izrabo tega prostora.
Z liberalnejšo gospodarsko politiko je naraščal tudi pomen turizma, ki je v začetku sedemdesetih let postal ena od prioritetnih gospodarskih panog. Na Bled so se pričeli vračati predvojni obiskovalci. Med njimi je bil tudi švicarski poslovnež Erich Pfister, ki je začel spodbujati turistične delavce in organizacije k obnovi igrišča. Ob podpori Zavoda za razvoj in pospeševanje turizma so leta 1971 začeli načrtovati obnovo igrišča. Pfister je k sodelovanju povabil priznanega arhitekta Donalda Harradina, specialista za gradnjo manjših igrišč z izrednim smislom za ohranjanje narave in krajine. Bil je navdušen nad Bledom z okolico in že tedaj menil, da bo igrišče eno najlepših v Evropi. Prvih devet igralnih polj je bilo dokončanih leta 1972, ko so začeli s poskusnim igranjem. Dve leti pozneje so dokončali vseh 18 igralnih polj.
Še med gradnjo igrišča je arhitekt Donald Harradine prisotnim pokazal prve udarce golfa in jih za igro tudi navdušil. Carlo Fadini je bil prvi igralec, ki se je na blejsko igrišče vozil iz Trsta. Leta 1975 so ustanovili Golf klub Bled. Slovesna otvoritev igrišča je bila 20. maja 1977.
Blejsko igrišče za golf je bilo prvo takšno v Jugoslaviji. Raztezalo se je na terasi nad kanjonom Save na 65 ha zemljišča na nadmorski višini okoli 500 m. Na tekmovalni dolžini 6295 m je bilo razporejenih 18 zelenic. Na igrišču je bilo 65 peščenih ovir in dva biotopa. Najdaljše igralno polje meri 538 m, najkrajše pa 135 m. Par igrišča je 73 udarcev. Zaradi čudovite okolice je blejsko igrišče kmalu postalo priljubljeno med ljubitelji golfa.

Ob povečanem obisku so improvizirani pomožni prostori postali neprimerni in pričeli so načrtovati prenovo klubske hiše. Najprej so po načrtih Janeza Lapajneta zgradili prizidek s teraso na dvoriščni strani. V celoti je bila hiša obnovljena leta 1981 in 1982, po načrtih arhitekta Gregorja Velepeca. Hišo so rekonstruirali v nekdanji podobi in pod vodstvom akad. slikarja Franceta Kokalja obnovili tudi vse freske. Uredili so klubske in družabne prostore, garderobe, razgledno teraso in sobe.


IZGRADNJA JEZERSKEGA IGRIŠČA IN NAPREJ

Že leta 1990 so začeli načrtovati povečanje zmogljivosti in gradnjo novega igrišča. Ponovno so k sodelovanju povabili arhitekta Donalda Harradina, ki je izdelal načrte za igrišče z devetimi igralnimi polji z možnostjo razširitve. Zaradi Harradinove visoke starosti sta projekt prevzela brata Gerold in Günther Hauser (G&G Hauser Golf&Landscapes), dopolnil pa ga je Irec Connor Nolan.
Novo igrišče je 25. septembra 1993 slovesno odprl dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarstvo RS. Obsega devet igralnih polj na 27 ha površine. Tekmovalna dolžina je 3047 m. Najdaljše igralno polje je dolgo 478 m, najkrajše pa 151 m. Na igrišču je 17 peščenih ovir, 3 vodne ovire in 5 biotopov. Par igrišča je 72 udarcev. Harradinov načrt je bil skoraj v celoti izveden, dodali so le še dve umetni vodni oviri.

 

GALERIJA SLIK

 

 

 

Naše spletno mesto uporablja spletne piškotke. Nekateri piškotki so nujni za delovanje spletnega mesta in so bili že nameščeni, nekateri pa nam omogočajo zagotoviti boljšo izkušnjo ob pregledovanju spletnega mesta in anonimno spremljanje uporabe spletnega mesta.